Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

V Bangladešu so se v sredo z državnimi častmi poslovili od nekdanje predsednice vlade Khalede Zia, ki je v starosti 80 let umrla v torek. Pogrebni sprevod, ki je potoval skozi prestolnico Dako, so pospremile nepregledne množice žalujočih in strogi varnostni ukrepi. Po vsej državi so zastave spustili na pol droga, z razglasitvijo tridnevnega žalovanja pa se je država poklonila voditeljici, ki je ključno zaznamovala bangladeško politično prizorišče zadnjih treh desetletij. Zia je bila prva ženska na čelu vlade v tej južnoazijski državi s 170 milijoni prebivalcev. Kot dolgoletna voditeljica Bangladeške nacionalistične stranke (BNP) je bila osrednja figura v političnem rivalstvu, ki je dolga leta definiralo notranjo stabilnost države. Njena smrt v bolnišnici po dolgotrajni bolezni pomeni konec pomembnega obdobja, saj je njena kariera neposredno vplivala na razvoj bangladeške demokracije in institucij. Pogreba se je udeležil tudi indijski zunanji minister S. Jaishankar, kar poudarja regionalni pomen dogodka.